-
1 compose
[kəm'pəuz]1) (to form by putting parts together: A word is composed of several letters.) sestaviti2) (to write (eg music, poetry etc): Mozart began to compose when he was six years old.) skladati3) (to control (oneself) after being upset.) umiriti se•- composed- composer
- composition
- composure* * *[kɔmpóuz]transitive verbsestaviti, sestavljati; spisati, uglasbiti; (po)miriti; pripraviti, pripravljati se; urediti, urejati; (po)staviti (tisk)to compose o.s. — pomiriti, sprijazniti seto compose o.s. to sleep — spraviti se spat -
2 hit
[hit] 1. present participle - hitting; verb1) (to (cause or allow to) come into hard contact with: The ball hit him on the head; He hit his head on/against a low branch; The car hit a lamp-post; He hit me on the head with a bottle; He was hit by a bullet; That boxer can certainly hit hard!) udariti, zadeti2) (to make hard contact with (something), and force or cause it to move in some direction: The batsman hit the ball (over the wall).) odbiti3) (to cause to suffer: The farmers were badly hit by the lack of rain; Her husband's death hit her hard.) prizadeti4) (to find; to succeed in reaching: His second arrow hit the bull's-eye; Take the path across the fields and you'll hit the road; She used to be a famous soprano but she cannot hit the high notes now.) zadeti, naleteti na2. noun1) (the act of hitting: That was a good hit.) udarec2) (a point scored by hitting a target etc: He scored five hits.) zadetek3) (something which is popular or successful: The play/record is a hit; ( also adjective) a hit song.) uspešnica•- hit-or-miss
- hit back
- hit below the belt
- hit it off
- hit on
- hit out
- make a hit with* * *I [hit]nounudarec (at komu); zadetek, sreča; posrečena misel, posrečena pripomba, uspel poskus; uspela knjiga, popevka, drama itd.; American printing odtisII [hit]1.transitive verbudariti, poriniti, zadeti; figuratively prizadeti; zaleteti se v; figuratively naleteti na, najti; zadeti, uganiti; figuratively ostro kritizirati, bičati (napake); doseči, uspeti;2.intransitive verbtolči (at po); slučajno naleteti (on, upon na); zadeti ( against na); American colloquially vžgati, teči (motor)to be hard ( —ali badly) hit by — biti močno prizadet od, izgubiti veliko denarjaAmerican to hit the books — guliti secolloquially to hit the bottle — pijančevatito hit s.o. a blow — koga močno udaritito hit s.o. below the belt — udariti pod pasom (boks), nepošteno se boriti, nečastno ravnatiAmerican colloquially to hit on all four cylinders — dobro teči, figuratively dobro potekatito hit s.o.'s fancy ( —ali taste) — zadeti, uganiti okus nekogato hit home — zadeti v živec, priti do živcato hit s.o. home — zavrniti koga, zasoliti jo komuhit hard! — močno udari!to hit the jackpot — terno zadeti, priti nenadoma do denarjafiguratively to hit a man when he is down — zadati udarce človeku v nesrečinautical to hit a mine — zadeti na minoAmerican to hit the numbers pool — zadeti pti lotuto hit the spot — pravo zadeti, zadovoljitiAmerican colloquially to hit the town — prispeti v mestocolloquially to hit it up — pošteno se česa lotiti -
3 roost
[ru:st] 1. noun(a branch etc on which a bird rests at night.) gred2. verb((of birds) to sit or sleep on a roost.) sedeti na gredi- rooster- rule the roost* * *I [ru:st]noungred, greda; gred za kokoši; kokošnjak; kurnik; colloquially ležišče, počivališče, prenočiščeat roost — na gredi, figuratively v posteljito be at roost — spati (o perutnini); figuratively spati (o ljudeh)to go to roost — iti spat, iti na počivanjeto rule the roost figuratively biti gospodar, gospodariti, vladati, voditicurses come home to roost — kletve se maščujejo tistemu, ki jih uporablja; kdor drugim jamo koplje, sam vanjo padeII [ru:st]intransitive verb & transitive verb(o perutnini) sedeti ali spati na gredi, sedé spati; colloquially figuratively (o osebah) leči (k počitku), spati, iti spat, prespati noč, prenočiti; nuditi, dati komu prenočišče, spraviti koga pod streho -
4 sleep
[sli:p] 1. past tense, past participle - slept; verb(to rest with the eyes closed and in a state of natural unconsciousness: Goodnight - sleep well!; I can't sleep - my mind is too active.) spati2. noun((a) rest in a state of natural unconsciousness: It is bad for you to have too little sleep, since it makes you tired; I had only four hours' sleep last night.) spanje- sleeper- sleepless
- sleepy
- sleepily
- sleepiness
- sleeping-bag
- sleeping-pill / sleeping-tablet
- sleepwalk
- sleepwalker
- put to sleep
- sleep like a log/top
- sleep off
- sleep on* * *I [sli:p]nounspanje, spanec; zoology zimsko spanje; zaspanost; figuratively smrtno spanje; figuratively mirovanje, počivanje; neaktivnost, mrtvilo; smrtbrief sleep — kratko spanje, spančekbroken sleep — móteno, prekinjeno spanjethe last sleep figuratively večno spanje, smrtsound sleep — zdravo, globoko spanjeto fall on sleep archaic zaspatito go to sleep — zaspati (tudi o nogi itd.), iti spat, figuratively umretithe sleep that knows no waking — spanje, ki ne pozna prebujenja, večno spanje, smrtto put (to send) to sleep — uspavati; figuratively umoriti, spraviti s sveta (brez bolečin); (boksanje) omamiti z udarcemII [sli:p]intransitive verbspati; prespati noč (at pri, in v); figuratively mirovati, počivati, biti nedejaven; spati večno spanje, počivati v grobu; transitive verb prespati; dati (komu) prenočišče, prenočiti (koga)to sleep like a log (like a top) figuratively spati kot ubit, kot polhto sleep light — imeti lahko, rahlo spanjewe'll sleep on it figuratively to bomo prespali; bomo videli jutrilet sleeping dogs lie figuratively pustite te stvari pri miru (da ne bo nevšečnosti)to sleep with one eye open — napol spati, biti napol buden, ostati budento sleep with s.o. — spati s kom, spolno občevati s komto sleep o.s. sober — prespati svojo pijanostwe can sleep five people — lahko prenočimo (imamo postelje, ležišča) za pet osebthe top sleeps — vrtavka spi (stoji) (tj. se vrti tako hitro, da oko ne vidi nobenega premikanja)
См. также в других словарях:
správiti — im dov. (á ȃ) 1. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom navadno s prizadevanjem narediti, doseči, da kdo ali kaj a) pride s kakega mesta, na kako mesto: spraviti lisico iz luknje; spraviti zamašek iz steklenice; komaj so spravili… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
léči — 1 léžem dov., lézi lézite; légel lêgla; nam. léč in lèč (ẹ ẹ̑) 1. namestiti se, spraviti se v vodoraven položaj: legel je in zaspal; razgrnil je plašč po tleh in legel; leči na posteljo, v travo; leči v senco; utrujen leči; leči na hrbet, vznak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potegníti — in potégniti em dov. (ȋ ẹ) 1. s sunkovitim gibom spraviti a) bližje k sebi: potegniti otroka na prsi; potegniti vrv gor; potegniti plezalca navzgor / potegnil je krožnik k sebi in začel jesti b) iz česa, s česa: potegniti žebelj iz deske; iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odnêsti — nêsem dov., odnésel odnêsla (é) 1. z nošenjem spraviti z določenega mesta: odnesti smeti; odnesti komu sporočilo; odnesti ranjence z bojišča; odnesti krožnike na mizo, jabolka v klet; odnesti na ramah, v naročju; odnesti prtljago s seboj;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podáti — dám dov., 2. mn. podáste in podáte; podál (á) 1. s premaknitvijo česa, navadno z iztegom roke, proti komu omogočiti, da ta lahko to prime, vzame: podal mu je klobuk in torbo; podati kozarec; podati opeko / utapljajočemu se je podal kol pomolil;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podgrêbsti — grêbem dov., podgrébel podgrêbla; tudi podgrêben (é) spraviti na kup in pokriti s pepelom: podgrebsti žerjavico / podgrebla je ogenj in odšla spat … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogrêbsti — grêbem dov., pogrébel pogrêbla; tudi pogrêben (é) 1. krajši čas grebsti: vranca sta pogrebla s kopiti / s prsti je pogrebla po odeji 2. spraviti na kup: pogrebsti pepel, žerjavico / pogrebla je ogenj iz peči in odšla spat 3. ekspr. vznemiriti:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razjezíti — ím dov., razjézil (ȋ í) spraviti v jezo, razdraženost: z nesramnim govorjenjem jih je zelo razjezil / razjezilo bi me, če ne bi prišli // povzročiti nezadovoljstvo: nestrokovna in pristranska kritika je igralce razjezila razjezíti se začutiti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vkràj — in v kràj prisl. (ȁ) star. proč, (v)stran: bežati, iti, umakniti se vkraj / živeti enolično in vkraj od raznih prireditev / odrezati, odsekati vkraj / to je treba dati vkraj prenehati se ukvarjati s tem; pospraviti; golazen vkraj spraviti pobiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
z — [zé in zǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, z zéja tudi z ja (ẹ̄; ǝ̏) štiriindvajseta črka slovenske abecede: napisati z; veliki Z // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: z je pripornik ◊ metal. profil Z in Z profil profil, katerega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
